Tue | 1.08.17 | 10.14
Galerija fotografij iz letošnjega tabora je dostopna na povezavi. Prijeten ogled ...

Tue | 1.08.17 | 10.09
Galerija izgubljenih stvari iz letošnjega tabora je dostopna na povezavi.Taborniški pozdrav,Polona in Kaja 



Ime:
Geslo:

1. taborniški zakon: TABORNIK JE ZANESLJIV. Z dejanji si pridobi zaupanje. Na njegovo čast se je mogoče zanesti.

RAŠIŠKI ROD IN RAŠIČANI

Taborniki Rašiškega rodu že 35 let vzgajamo mlade v taborniškem duhu in jih učimo živeti z naravo. Združujemo nad 100 članov starih od 5 let naprej. Čez leto delujemo na treh šolah - na OŠ Šmartno pod Šmarno goro, OŠ Brod in OŠ Pirniče - na taboru pa se nam pridružijo tudi člani od drugod. Naš program je precej pester in naši člani so krasni taborniki, zato si le vzemite čas in si oglejte naše strani.

Tabornika v družbi ne morete zgrešiti. Če že nima kroja in rutke, ga bo gotovo izdalo, da se bo prav on najbolj prismejal s poletnih počitnic, poln spominov na tabor, da se bo prvi javil za delo, šel v dežju na celodnevni izlet in se imel strašno fino, da te bo opomnil, če boš v gozdu odvrgel papirček in da bo vedno znal presenetiti z idejo, kaj vse se da narediti s pipcem, vžigalicami in vrvico - stvarmi, ki jih ima vedno s seboj.

Tudi Rašičana se da spoznati. Najlažje ga srečaš na kakšnem tekmovanju ali pa ga uzreš, ko četico mlajših Rašičanov pelje na vodov sestanek ali izlet. Pogosto pomaga na različnih akcijah in si vedno sposoja opremo, saj je z njo vedno križ. Sanja o rodovem tabornem prostoru in sam zase morda o taborniški romanci. Rad naredi žur, predvsem pa vsakemu s ponosom pove, da je član Rašiškega rodu.



Rašiški rod ima sedež v kulturnem domu v Tacnu, na Pločanski 8. Sestanke rodove uprave in aktivne prostore pa imamo v Kulturnem domu v Gameljnah. Če vas kar koli zanima v zvezi z našim rodom, nas lahko obiščete ali pa nam pišete na naslov:

Društvo tabornikov Rašiški rod
Pločanska 8
1211 Ljubljana-Šmartno

Naši starešini Jure Zmrzlikar in Meti Buh bereta elektronsko pošto na naslovih: zmrzlikar.jure@gmail.com ter meti.buh@gmail.com.
TRR: 02032-0011224116
Davčna številka: 34407154


VODSTVO

FUNKCIJA IME IN PRIIMEK ELEKTRONSKA POŠTA TELEFON
Starešina rodu Jure Zmrzlikar zmrzlikar.jure@gmail.com
Namestnica starešine Meti Buh Gašparič meti.buh@gmail.com
Načelnik rodu Anže Prinčič anze.princ@gmail.com
       
Načelnica MČ družine Brina Bernik    
Načelnica GG družine Kaja Juras    
Načelnica PP kluba Ana Lasič    
       
Blagajničarka rodu Urška Verbič    
Gospodar rodu Žiga Novak    
Tajnik rodu Tine Prinčič    
Urednik rodovega glasila Klara Koželj    
       
Disciplinska komisija Dušan Kulovec    
  Maruša Mrak    
  Aleša Mrak    


ZGODOVINA RAŠIŠKEGA RODU

Začetek taborništva v Šmartnem pod Šmarno goro sega v šestdeseta leta, ko je na OŠ v Šmartnem krajši čas delovala Samostojna četa šmarnogorskih srn. Septembra 1973 je odred Rožnik ustanovil na šoli novo taborniško enoto in jo po znani partizanski akciji pod Pšatnikom imenoval četa Prvi strel. Tu sta aktivno delovala takratna učitelja Lejla in Jože Kotnik. Skupaj z odredom Rožnik so se šmarski taborniki udeleževali taborjenj v Rovinju. Po nekajletnem delu je taborniška dejavnost na šoli zamrla in kot nova enota z enakim imenom ponovno zaživela leta 1981. Takrat se je pridružila najbližjemu sosednjemu odredu, Rašiški odredu iz Vodic. Ta je nastal iz istoimenske čete, ki je po treh letih delovanja v okviru odreda Rožnik 9. decembra 1977 prerasla v odred.

Pod vodstvom dolgoletne tabornice Martine Kovič je odred uspešno deloval. Septembra 1981 so ustanovili novo četo v Šmartnem (četa Prvi strel), kjer je taborništvo obudil Dušan Kulovec, naš sedanji starešina. Kot pomočnik ravnatelja je bil zadolžen za delo interesnih dejavnosti. Seveda je imel sestanke vodov vsak dan, včasih tudi tri vode zaporedoma. Sprva je bilo včlanjenih 140 otrok v 12 vodih, od katerih se jih je 36 udeležilo prvega samostojnega četnega tabora v Ribnem pri Bledu. Konec poletja so na vodniški tečaj v Nevlje pri Kamniku odšli Ivo Lukša, Sani Čampa, Simona Štrukelj, Barbara Nahtigal in Gregor Kermauner. Čeprav še s pomanjkljivim taborniškim znanjem, zato pa s toliko več elana, so začeli jeseni delovati kot vodniki.

Z Martininim odhodom iz Vodic je aktivnost odreda počasi usihala. Sedež odreda se je leta 1987 preselil v Šmartno in nato v Tacen. Prelomni datum je bil 4. november 1991, ko smo se po dolgem času spet dobili na odredovi seji. Kuli je začel delo s povsem novo, pomlajeno ekipo. Ob pobudi načelnice Simone Strgulc smo z vodovimi sestanki začeli tudi na Brodu. Izšla je prva številka rodovega glasila Brzice — preprosta, kot se za prvo številko spodobi.

Taborjenje na Rogli 1992 je imelo več kot 90 članov. Prvič smo organizirali Čistilno akcijo Šmarne gore, ki je postala tradicionalna. V Tacnu se je začelo sodelovanje z domačini in od takrat sodelujemo na več krajevnih prireditvah, posebno na kresovanju na predvečer Dneva državnosti. Leta 1995 je klub SJ s Težakom na čelu odšel na zelo zahteven zimski bivak na Roglo, prvi ekstrem bivak. Prvič v zgodovini RaR smo kupili 10 šotorov. Leta 1996 je bila ustanovljena Mestna zveza tabornikov Ljubljana, v katero smo pristopili tudi mi. Takratni načelnik Tine Koloini je izdal Večni ogenj, še vedno aktualen taborniški priročnik.

Leta 1997 smo s Postojnčani zadnjič organizirali skupni tabor v Šentrupertu z udeležbo kar 150-ih tabornikov. Fantje ródu priborijo prvo zmago na Republiškem orientacijskem tekmovanju (ROT), ki je pomenila začetek velikih tekmovalnih uspehov. Čistilne akcije se je udeležilo rekordnih več kot 350 tabornikov. Jeseni 1998 je načelništvo prevzela Maruša Mrak in število aktivnosti ter članstvo so zdravo naraščali. Na NOTu 1999 smo osvojili prvo skupno zmago. Leta 2000 smo PP tabor končali s petdnevnim pohodom iz Črnomlja do Ljubljane in očitno preživeli, saj je jeseni pod Metinim vodstvom začel delovati novi PP klub.

Ko jeseni 2001 načelništvo prevzame Meti Buh nas je dovolj, da začnemo delovati tudi na OŠ Pirniče. Smo zelo aktivni in izvajamo tudi večino večjih akcij znotraj Mestne zveze tabornikov. Začnejo se akcije na tuje. V naslednjih letih je načelnica PP kluba Tina Leskošek organizirala prvomajske izlete v Plitvice, Bosno in tretjič v Srbijo in Črno goro. Miha Veršnjak je izpeljal GG ekskurzije na Dunaj, v Budimšešto in v Prago. Na slovenskem zletu v Tolminu (l. 2002) naši vodniki prvič priredijo šov z bruhanjem ognja, spretnost, ki so jo do danes razvili že v pravo umetnost. Leta 2003 nas je bilo v rodu največ do sedaj, 220. Isto leto smo zaradi uvedbe devetletke izgubili prostore v OŠ Šmartno, zato nam je župnik odstopil sobico nasproti pošte, ki je za dve leti postala naš dom. Rod zelo uspešno vodi Urška Bergant. Največji zalogaj leta 2004 pa je bila organizacija ROT-a, uspešno izpeljana pod vodstvom Gregorja Travna, ki naslednjo jesen postane načelnik.

Kljub uspešnemu delu vodstva je do leta 2005 članstvo zopet upadlo na dobrih 100, akcije pa so začele odpadati zaradi premajhne udeležbe. Prenehali smo izdajati Brzice, izšlo pa je novo glasilo Rašiček. Na tabornem prostoru ob Lahinji so stekle prve delavne akcije. Kljub upadu članstva nas je leta 2006 ob Krki taborilo 85, številni PP-ji pa so se udeležili Roverway-a v Italiji. Zaradi prenove prostorov nasproti pošte smo sobico izgubili. Sestanki rodove uprave potekajo v Gameljnah, kjer smo prostore dobili od Mestne občine. Vodovi sestanki žal spet potekajo kar po razredih osnovnih šol.

Leta 2007 imamo 16 vodov, ki delujejo na treh osnovnih šolah. Kot vsako leto, smo se tudi letos udeležili številnih akcij. Od orientacij imamo najraje NOT in ROT, ki sta taborniški tekmovanji z največjim ugledom. Udeležimo se ju s številnimi ekipami in letos smo že drugič dosegli skupno zmago na obeh tekmovanjih. Vsa ta leta delujemo tudi na lokalni ravni s postavitvijo kresa, zbiralnimi akcijami papirja in čistilnimi akcijami, redno organiziramo krvodajalske akcije, piknike, čajanke, tekmovanja in številne izlete. Najmlajši PP-ji letos snemajo prvi taborniški film in pomlajeno vodstvo prinaša svež zagon in optimizem.

Meti Buh Gašparič, Aleša Mrak in Živa Herga

na vrh strani

 

Izdelava strani: Gregor Traven

Fotografije v glavi: Helena Ločniškar, monika tominšek, Meti Buh Gašparič